nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Časopisne beležke, poved v sobesedilu:
To v celoti velja tudi za Zdrobljena zrcala.
V posameznih koščkih prvega zrcala si avtor ogleduje svoje življenje, meščane in proletarce, ki so živeli ob njem in z njim, temačne stiske adolescence, na vseh straneh zamejeno in spet na vseh straneh razbrzdano čutnost; ideologije in avanture, robove in središča slovenskega sveta; majske ljubezni, pokopane pod kremeljskim ali pentagonskim betonom ... čezmerno, strastno, polno življenje, ki ostaja na zdrobljenih koščkih zrcal, dokler se še njihovi refleksi ne utrnejo v pozabi, smrti, in izginejo med novimi življenji, ki prihajajo. Nova življenja pisatelja in njegovih sodobnikov, ki jih razbiramo na razdrobljenih koščkih naslednjih dveh zrcal, so - bogsigavedi zakaj - veliko bolj prazna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani