nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Časopisne beležke, poved v sobesedilu:
To je besedilo, ki je v vseh ozirih neenotno: nima razvidne fabulativne strukture, obloženo je s paradoksalnimi obrati, nenadnimi fragmentarnimi (vendar v svojem območju izjemno intenzivnimi) opisi, z množico oseb in osebic, z rafiniranimi minucioznimi in stilistično odlično oblikovanimi jezikovnimi ekskurzi, s čudnimi, težko razumljivimi dialogi itd. Najbrž je prav to vzrok za dejstvo, da je to izvrstno besedilo šlo nekam tiho mimo pozornosti kritike in bralske javnosti. K besedilu se je treba vračati večkrat, prebirati ga je treba na vseh koncih in krajih, dokler se ne dokopljemo do ključa branja in z njim do vpogleda v svojstveni literarni stil, ki mu zaenkrat na Slovenskem ne moremo najti sploh nobene primerjave: “ je pisatelj zračnih tokov,” pravi in v tem je nemara prava oznaka skrivnostne zaprtosti, mogoče pa, paradoksalno, tudi pot k tej prozi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani