nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Britanski učitelj v sorodstvu z jamskim človekom, poved v sobesedilu:
V prozi, ki je pravzaprav že poezija, o tem skrivnostnem razmerju z umetniško slutnjo globoko in močno govori Broch v Vergilovi smrti. Zadnji stavki tega “zgodovinskega romana” (v prevodu) tako zaključujejo Vergilovoživljenje, njegov odhod iz tega sveta v prostor onstranstva in brezčasja: “... vesoljstvo je minevalo pred besedo, bilo je razkrojeno in odpravljeno v besedi, kljub temu pa ohranjeno v nji, uničeno in na novo ohranjeno za zmeraj, ker ni bilo nič izgubljeno, ker se je konec sklenil z začetkom, prerojen in prerajajoč, beseda je plavala nad vesoljstvom, plavala je nad ničem, plavala je onstran tega, kar je bilo mogoče izraziti in česar ni bilo mogoče izraziti, in on, ki je beseda hrumela čezenj in ki je bil zaprt v hrumenju, je plaval z besedo, in vendar, kolikor bolj ga je zagrinjala, kolikor bolj je prodiral v naraščajoči zvok in kolikor bolj je ta prodiral vanj, toliko nedosežnejša in večja, toliko pomembnejša je postajala beseda in toliko bolj je izginjala, v zraku
viseče morje, v zraku viseč ogenj, morsko težak in morsko lahak, kljub temu pa še zmeraj beseda: ni je mogel obdržati in ni je smel obdržati; bila je zanj nedoumljivo neizrekljiva, zakaj bila je onkraj jezika.”
(2000)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani