nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Samo sprašujem se, kakšnega denarja so vredne javne razžalitve, celo eksplicitne, ne pa literarno transformirane, kakor v primeru. Mislim, skratka, da pogoste neetičnosti in manipulativnosti slovenskega medijskega stroja ni mogoče urejati s sodišči, če ga novinarji sami niso sposobni s svojimi principi in etičnim kodeksom.
Toda če že sodišča s svojimi sodbami posegajo v ta prostor in če je sodnik v primeru »« upošteval kriterij družbene prevence, ali kako se že temu reče, zakaj potem slovensko sodstvo teh principov ne brani v tipičnih primerih »character assassination«, ki so se na najbrutalnejši način dogajale vrsti javnih osebnosti, od najbrutalnejših žalitev in laži do fotomontaž in zelo osebnih podtikanj?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani