nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Ali ni absurdno, da bo velik del življenja, da bo prevelik del svetopisemskega talenta, ki ga je dobil ob rojstvu, porabil za to, da se bo ukvarjal z Njimi. Oni so namreč zmeraj isti, včeraj komunisti, danes nacionalisti, enkrat levi, drugič desni, ampak zmeraj tisti, ki nimajo ničesar drugega, midva pa imava svoje stavke, svoje rokopise, knjige, Vlado, in čas neusmiljeno teče.
Preden se poslovimo, Vlado sprašuje po svojih slovenskih prijateljih, po in, potem se še malo zafrkava na račun mojega romana (Polarna svjetlost), ki ga je prevedel sredi osemdesetih let in se je z njim sploh prvič njegovo ime spet smelo pojaviti v javnosti: »Malo sem ga popravil, šele zdaj je to dobra literatura...«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani