nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Srce slovenskega lirika je bilo v Pragi ali na Poljskem, med slovanskimi brati, med ruskimi brezami, kjer je ustvarjal Puškin; srce nemškega lirika je trepetalo pod lipami v Berlinu ali v Weimarju v Goethejevi Gartenhaus. In podobne verze in podoben način čustvovanja bi zlahka odkrili na Češkem in Poljskem, na Tirolskem ali v, kjer so Italijani, in nemški Avstrijci prav tako gledali vsak v svojo daljavo, naenkrat imamo povsod v tem prostoru polno duš, ki hrepenijo nekam daleč, v daljne prestolnice svojih narodov in kultur, kakor kakšne junakinje Čehova, le da se v dušah naših junakov nabira strašna jeza. Le Madžari so nekako osamljeni in otožni, nobenega velikega madžarskega brata ni, kakor imajo njihovi sosedje slovanskega v Moskvi in nemškega v Berlinu, oni sredi svoje ravnice ob Donavi hrepenijo kar tako, a svoje okolice zato nič manj ne sovražijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani