nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
»Vrag« je govoril nemško, to je bila njegova glavna krivda, to je bila tista nevarnost, ki zmeraj grozi od xenosa, tujca. Bistvo moderne evropske ksenofobije, ki ima prav tako kot nacionalizem korenine v tem času in ki se ji nista mogli upreti niti nežni duši obeh lirikov, ni sovraštvo do pravega tujca, do onega, ki živi onkraj gora ali prihaja od daleč, pravi xenos je zdaj sosed, ta, ki živi v sosedstvu od nekdaj, a noče biti takšen, kot smo mi, noče biti človek našega jezika in kulture. Srce slovenskega lirika je bilo v Pragi ali na Poljskem, med slovanskimi brati, med ruskimi brezami, kjer je ustvarjal Puškin; srce nemškega lirika je trepetalo pod lipami v Berlinu ali v Weimarju v Goethejevi Gartenhaus.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani