nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Ne da bi sami vedeli, kdaj, smo se znašli v »komičnem klubu«, kot je to reč imenoval pokojni slovenski pisatelj, komičnem zato, ker je bila v njem nostalgija po nečem, kar je bilo preživelo in kar je obstajalo na začetku stoletja, kar je imelo zmuzljivo in nedoločeno identiteto, ki smo jo iskali povsod, od baroka do de siècla, od literature,, Kafke, Haška,, od do Kundere, Konrada, Esterhazyja in Magrisa, komičnem tudi zato, ker je bila resnica o Srednji Evropi zmeraj nekaj lebdečega, bila je čudna utopija, ki je gledala hkrati nazaj in naprej. Vendar je bila utopija, čutili smo, da segamo čez nesmiselne ideološke shizme, preko nacionalnih meja in državnih jurisdikcij in da se v tem komičnem klubu pogovarjamo svobodno, mimo ljudi, ki imajo oči okrvavljene od ideoloških in nacionalnih sovraštev. Različnost, nazorski pluralizem, razdrobljenost, male nacije, večjezičnost, ves ta kulturni Babilon, ki je v pol stoletja23l krvave drame, razpade držav, spreminjanje meja, vzpone ideoloških
eshatologij, veličastne vizije in strahotna razočaranja, iz vsega tega je rasla, kot rečeno, utopija, brez katere, kot je tedaj zapisal, človek postane butast in oduren.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani