nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Srednja Evropa - ideja preteklosti Kje je že tisti čas, ko smo v ameriškem (!) časopisu The New Review of Books brali Kunderov esej o tragediji Srednje Evrope in smo imeli občutek, da je bilo izrečeno nekaj, kar nam je že dolgo ležalo tako rekoč na jeziku. Takrat, sredi osemdesetih let, se je nenadoma zdelo, da resnica našega življenja niso več ideologije in zaprti klavstrofobični prostori nacionalnih držav, temveč nekaj širšega, globljega in starejšega. Ne da bi sami vedeli, kdaj, smo se znašli v »komičnem klubu«, kot je to reč imenoval pokojni slovenski pisatelj, komičnem zato, ker je bila v njem nostalgija po nečem, kar je bilo preživelo in kar je obstajalo na začetku stoletja, kar je imelo zmuzljivo in nedoločeno identiteto, ki smo jo iskali povsod, od baroka do de siècla, od literature,, Kafke, Haška,, od do Kundere, Konrada, Esterhazyja in Magrisa, komičnem tudi zato, ker je bila resnica o Srednji Evropi zmeraj nekaj lebdečega, bila je čudna utopija, ki
je gledala hkrati nazaj in naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani