nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Kdor je hodil tri dni po Brionih kakor podpisani obiskovalec, ta ve, da tamkajšnjega nebeškega miru in lepote ni mogoče v miru užiti, ne starodavnega castruma, ne ostankov rimskega dvorca v kristalni lepoti zaliva Veriga, ne secesijskih Kupelwieserjevih vil, ne spomina na Manna, ki je prav tako nekoč hodil tod okrog; ni mogoče občudovati galebov, ki gnezdijo na skalah, večernega mirnega potovanja srn čez, ki se mrače, ne da bi slutil, da tukaj še zmeraj biva Njegov duh. , ki se mrače, so umetne, angleška trava se tu slabo obnese, zelena je samo spomladi, od poletja naprej so tu požgane trave. In čez vse pada Njegova senca, senca Njegovega neskončnega samoljubja in, tako misli obiskovalec, pa če ostane edini, ki tako misli: senca tiranije, ki se je čez veliko državo raztezala od tod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani