nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Zato naša zgodovina dvajsetega in druge polovice devetnajstega stoletja ni samodejni proces, skozi katerega smo si na koncu izposlovali ali »izpogajali«, kot bi se reklo v žargonu današnjih parlamentarcev, svojo suverenost, to je bil resnično boj, ki je mnogokrat terjal odpoved blagrom vsakdanjega in mirnega življenja, v številnih primerih odpoved razvijanju svojega talenta, pomenil je preselitve in izselitve posameznikov in družin, za mnoge je pomenil ječe in lagerje, ni jih bilo malo, ki so svoja življenja končali pred nekim zidom ali na robu jame, in je bila zadnja stvar, ki so jo v življenju videli, drobna odprtina puškine cevi.
Če je bil torej ta boj zgodovinsko smotrn in tudi pravičen, ker je pomenil dolgotrajen odpor zoper zatiranje neke skupnosti in posameznika; če se je navdihoval iz stanja človeške, kulturne, socialne in politične nezadoščenosti in podrejenosti, ki se hoče spremeniti v človeško, kulturno in politično suverenost, kaj naj
potem s smislom teh prizadevanj in hotenj, ki so bila včasih videti sanjska in neuresničljiva, počnemo danes, ko so realna in uresničena? Danes se hotenje po svobodi in suverenosti sliši kot nekaj povsem abstraktnega, videti je, da v tem ni nobene vsebine več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani