nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Brioni / Eseji in drugi zapiski, poved v sobesedilu:
Tako pa bralec ali poslušalec s pomočjo večine medijev ne more niti do objektivne slike o dogajanju v parlamentu - neposrednih prenosov ni, informacije o dogajanju v visokem domu slovenske demokracije pa so selekcionirane in enostransko komentirane -, kaj šele, da bi lahko bral ali poslušal dobro informirane in dobro podkovane analize vladnih odločitev, dela ministrstev, preiskovalnih parlamentarnih komisij, stanja v pravosodju, zdravstvu, šolstvu itn.
Tu smo omenili samo tisti del medijskega prostora, ki želi veljati za »resnega«; če bi sem prišteli še visokonakladne tednike, njihove satirične priloge, razne humoristične oddaje radia in televizije, v katerih so cilj posmeha zmeraj in samo opozicijski politiki, nekateri intelektualci ali celo preprosto verni ljudje, pa hujskaško novinarstvo Mladine ali televizijskega Studia City, potem smo že skoraj blizu podobe nekega novega medijskega enoumja, pogosto združenega z netoleranco in prostaštvom.
Povedati je treba, da pri svojem bralskem in poslušalskem premišljevanju o slovenskih medijih in njihovi nerazličnosti ne jemljemo v tehtanje strankarskih, verskih ali strokovno specializiranih časopisov, ker za te pač predvidevamo, da so tako ali drugače opredeljeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani