nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Človeštvo tava skozi noč, pesnik, otrok noči, pa izgubljen in nikomur potreben stoji nad breznom, na grozljivem bregu črnega oceana -- toda noč nima konca, nima, nima sončnega vzhoda, brezoki kaos vode pa se ne umiri v lahnem vetrnem valovanju. "Smo -- tujega sonca sence večerne, smo -- dneva nenašega utrujen večer, smo -- hladni pepel nepoznanega ognja," pravi Minski. Pesnik na zunaj kljubuje družbi brez upa zmage in se nazadnje povsem izloči iz nje, na znotraj pa se odpove stiku s kakršno koli zunanjo stvarnostjo in se zapre vase, v svet nagonov, čutov, prividov, sanj, v slonokoščeni stolp umetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani