nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Ta konstruirana podobnost je z vidika avtorja (npr. v Zoorlandiji) dvojno označena: na eni strani je v kreiranju čudežnih umetnih svetov skrito hrepenenje Nabokova po domovini oziroma zgubljenem raju bogatega in brezskrbnega otroštva, ki je za vedno ostal na "drugem bregu"; po drugi je to svarilo pred totalitarizmom, ki prinaša strah, razdejanje in smrt. V vsakem romanu imamo torej dvojno dno: junaki so le različni odsevi te temeljne dvojnosti, ki kažejo zdaj tak, zdaj drugačen obraz; v Nabokovu je tudi v tem pogledu veliko antične gledališke maske z dvema obrazoma. Opazna je zlasti teatralizacija literarnega sveta: roman je kakor odrsko prizorišče, ki ga je treba napolniti z lutkami in pantomimiki in oživiti v predstavi, podobni pravemu življenju; pri tem so pomembni scena, dekoracija, kulise, kostumi, rekviziti, luč in zvok - ob vsem tem navideznem življenju mora namreč gledalec začutiti pravo bistvo in smisel obstoja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani