nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Prvi roman Nabokova, Mašenjka (1926), sodi v tradicionalnejši tok njegove proze, ki je še v precejšnji meri izhajal iz psihologizma avtobiografske skušnje, poetizacije avtorskega otroštva in satirizacije aktualne politično-družbene stvarnosti: protagoniste romana je pisatelj zbral na enem mestu, tokrat v berlinskem penzionu za, in jih zapletel v medsebojne, predvsem čustvene in ljubezenske odnose, ki temeljijo tudi v spominski preteklosti. V ta tok sodi tudi roman Junaštvo (1931), saj je njegov junak, emigrant Edelweis, zgolj nova različica ruskega odvečnega človeka, ki se zaradi nevračane ljubezni odloči za vrnitev v domovino; ta domovina je v romanu druga stvarnost, nekakšna domišljijska Zoorlandija, podobna fantastičnim literarnim Arkadijam, vstop vanjo skoz imaginarno podobo iz otroštva in usoda junaka po tem dejanju pa ostaneta nejasna. V Junaštvu je Nabokov obračunal predvsem s poetiko nizkotnosti, tradicionalno temo ruske klasične proze od Puškina in Gogolja do
Dostojevskega, Čehova in Sologuba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani