nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
To so "nikogaršnji, sami svoji" otroci, kakršna je mala iz novele V zori temne mladosti (obj. 1938); otroci, ki blodijo po temi, polni more in tesnobe, skozi noč z daljnimi zvezdami na nebu, in iščejo mater in očeta -- tak je npr. zgubljenček iz novele Koča iz blata v občinskem vrtu (obj. 1936); ali pa so to otroci, kakršna sta Semjon iz istoimenske zgodbe (obj. 1936) ali Jegor iz kratke pripovedi Železna starka (obj. 1943), ki sprašuje živali, rastline in lastno mater, kdo vendar so. Platonov je namreč "videl v človeštvu -- človeka, v človeku -- otroka", zato ti njegovi pogostni junaki niso presenetljivi. V otroku je namreč še dokaj trdna prvobitna zveza z materjo, ki se sicer pretrga takoj po rojstvu, vendar se ohranja vse do tistih let, ko otroče zraste v fantiča ali dekletce, ko prične misliti s svojo glavo in se zavedati sveta okoli sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani