Iz petih sestavnih delov našega obsega stroškov na katerokoli proizvodnjo, v pogojih naše države, dva (surovine in netržna rekvizicija) ‒ nista nižja od povprečne svetovne, trije pa (kapitalna vlaganja, režijski stroški in minimalno neobhodna cena delovne sile) ‒ bistveno, nekajkrat višji. Zato v pogojih svobodnega premeščanja kapitalov, niti en vlagatelj, ne naš ne tuj, ne bo vlagal sredstva v razvoj praktično nobene proizvodnje na ozemlju Rusije. In stvar ni v pomanjkanju patriotizma naših kapitalistov, ali v prevarantih in kurupcionerjih ‒ čisto verjamem, da so goreči domoljubi ‒ stvar je v zakonih ekonomike usmerjene na dobiček.