Kot zdaj razumem, je tako stališče prevladovalo v razpoloženju našega kolektiva, kajti nobeden si ni mogel pojasniti zakaj pravzaprav, »v sodobnih pogojih«, po padcu Berlinskega zidu, rabimo nekakšne meje in posledično obmejno politiko. Meni se nikakor ni uspelo »odklopiti« od te teme in vsakič, ko sem analiziral izhodne podatke in malo razvil glavne premise, je zaključek vedno bil ravno nasproten ‒ vključitev v svetov ni trg bo izzval takojšen (po zgodovinskih merilih) kolaps našega gospodarstva. Začetek leta 1996 je bil prelomen čas, nadaljevanje nekaterih tendenc v politiki je moralo izzvati čez nekaj let izredno težke posledice za vse državljane.