Vlaganja, v končni fazi, morajo biti materialna ‒ to je gradnja, nabava nove opreme, zamenjava tehnologije. Pomemben je tudi odnos do uslužbencev podjetij ‒ ali se povišuje kvalifikacija, se delajo vlaganja v penzijski sklad in sploh ‒ ali skrbi nov lastnik za svoj ugled, se nadeja dolgo prisostvovati v izbranem tržnem sektorju.
Če pa novi lastnik neke tovarne intenzivno izkorišča zgradbo in opremo, vlaganja pa so se zreducirale na postavitev linije za embaliranje nečesa uvoženega, in to z normativnim rokom eksploatacije dveh-treh let, in najbolj važno ‒ dobiček ne gre v proizvodnjo ampak gre iz države ‒ je zadeva sumljiva.