nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Starka, to sem spoznal v tistem trenutku, je bila več kot samo stara, umirala je, in z zadnjim vzponom je pravkar iz prostora, kjer so jo zadrževali, skozi zamreženo okno pred smrtjo hotela pobegniti na prosto; od groze spačen obraz z navznoter povlečeno spodnjo ustnico in z razprtimi očmi, ki se same od sebe ne bodo nikoli več zaprle.
Okno je ostalo prazno, jutranje sonce je odsevalo v njem, toda še pravkar veljavna svetloba ni zgolj ugasnila, bila je pogoltnjena. Tudi otrok je, kot bi bil čutna prevara, izginil, prečni žlebiči na hiši in travnatem pobočju pa so me zadeli kot ostre sence. ‘
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani