nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bila je praznina, ki se mi je odpirala in na katero sem se lahko obračal, prav tako kot na prazne obraze pešcev. Med njimi mi ni bilo treba, drugače kot doma, iskati tistega edinega sorodnika ali sovaščana, ki me je, s svojim prepoznavajočim smehljajem, reševal iz verige mask. To, da so bili obrazi tukaj prazni, je pomenilo, da so bili brez mask - pri čemer imam pred seboj sliko tistih mladih ljudi, ki so bili, zgneteni na traktorski prikolici, do vratu v krznenih kostumih, na poti v neko alpsko mesto, da bi na tamkajšnjih uličicah po starih običajih priredili svojo divjo gonjo: šib in verig, ki so jih za to potrebovali, pred obrobjem mesta še niso imeli v pesteh, in velikanske, strah vzbujajoče maske, ki si jih bodo vsak hip poveznili na glave, so stale še pri njihovih nogah; kako ozko, mehko in razgovorljivo so delovali obrazi fantov nad njimi skupaj z njihovimi krznenimi kodri, pa naj je bil vsak še tako kmetavzarski!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani