nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In kot da bi že sam klic pomenil izpolnitev: za časovni skok sem se, s tem, ko sem ga lahko poklical, zavedel svojega brata, v polni velikosti (kakršnega nisem nikoli poznal), širokih ramen, porjavele kože, gostih, temnih, kodrastih, nazaj počesanih las in krepkega čela; oči tako globoko v jamicah, da je slepa belina ostala skrita. Spreletel me je srh, kot da bi pred seboj zagledal svojega kralja, trepet spoštovanja, a še bolj preplašenosti, ki me je gnala, da sem nemudoma zapustil prostor v kotanji in se zgoraj na cesti pridružil toku pešcev.
Ta me je tudi takoj sprejel, in pravzaprav ni bil, tako drugače od zunanjega vtisa, nikakršen tok, ampak prej začuda lagoden Tja, kjer je namesto moje razburjenosti nad posrečeno priklicanim prednikom vladala le še naša počasna sedanjost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani