nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
to je postajalo, kjer koli sem bil, zjutraj, pri prvem pogledu skozi katero koli okno, glasen ali tudi samo izmišljen budilni klic, pri čemer naj bi se samoglasniki, švigajoči iz mene, prevajali nazaj v območje stvari zunaj, v drevo tukaj, sosedovo hišo tam, cesto vmes, letališče zadaj, obzorno črto; mi odprli čute za nov svetovni dan, za dobesedno, opisno.
E‐O‐A‐E: v temi so zdaj železniški tiri in reka, med katerimi sem hodil, oblikovali alejo. Ne da bi ugledal človeka, se mi je dežela zazdela oživljena in obljudena, ker je bilo to, kar je usmerjalo čute, človeško delo, pripravljeno tako rekoč na obratovanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani