nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pa naj je bil vlak potem še tako hitro spet zunaj: v trenutku pred izhodom sem vendarle ugledal ilovnato vdolbino, ponavadi prekrito z listjem, navetim vanjo, in v njej zvitega dvajsetletnika s cilindrasto mornarsko vrečo vred, zračni kip, ki je še zmeraj ležal tam, in ta kraj mi bolj kot dogajališče vojne ali luknjo nemosti od takrat pomeni moje zavetje. ‘Eoae!’, to je postajalo, kjer koli sem bil, zjutraj, pri prvem pogledu skozi katero koli okno, glasen ali tudi samo izmišljen budilni klic, pri čemer naj bi se samoglasniki, švigajoči iz mene, prevajali nazaj v območje stvari zunaj, v drevo tukaj, sosedovo hišo tam, cesto vmes, letališče zadaj, obzorno črto; mi odprli čute za nov svetovni dan, za dobesedno, opisno.
E‐O‐A‐E: v temi so zdaj železniški tiri in reka, med katerimi sem hodil, oblikovali alejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani