nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Polsen je bil takorekoč moj zadnji spremljevalec v človeško praznino, moje zaščitno spremstvo, ki se je iz trenutka v trenutek izkazovalo kot slepilo. Če je v snu pripovedi, ki je izkrivljala besede, ostajalo pri divjem vrtincu strahov, je takšno prebujenje delovalo že kot zagrožena kazen. In ta ni bila v izpostavljenosti na nekem morda odljudnem kraju, ampak v splošni onemelosti: tako zunaj človeške družbe tudi stvari niso imele nobenega jezika več in postajale so nasprotniki, ja, izvrševalci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani