nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Po tej eni uri pa je seveda tudi ta sen naglo splahnel, in šele zdaj je napočila dokončna samost. Polsen je bil takorekoč moj zadnji spremljevalec v človeško praznino, moje zaščitno spremstvo, ki se je iz trenutka v trenutek izkazovalo kot slepilo. Če je v snu pripovedi, ki je izkrivljala besede, ostajalo pri divjem vrtincu strahov, je takšno prebujenje delovalo že kot zagrožena kazen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani