nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Stalo je v sanjah v podobi otroka, ki je tisto, kar sem pripovedoval, sicer izboljševal, popravljal, a je pripovedovalca tako tudi potrjeval. Nato je sledilo, da je bilo videti drevo, namesto s sadovi, z vejo ob veji, obloženo s kamni, kar bi brez otroka pomenilo ‘zlo’, kot čudežno drevo, da se je v deroči visoki vodi naenkrat podilo veliko mirnih plavalcev, med njimi tudi jaz, in da je lice spečega čutilo tla pod seboj kot knjigo.
Tako se je v moji najdaljši noči našla tudi kratkotrajna ura polsna, v kateri sem se lahko stegnil, v kateri je bilo zadovoljstvo, ležati na hrbtu prekrižanih rok za tilnikom, s kapljanjem iz stropa predora v ušesih, in v kateri ni bilo treba, drugače kot sicer, ležati na srčni strani, da bi se čutil samega pri sebi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani