nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
V sebi sem čutil le začetke brez glasu, ritme brez tona, kračine in dolžine, dviganja in padanja, brez ustreznih zlogov, mogočno nihanje enot, brez ustreznih besed, počasnega, široko zajemajočega, oprijemajočega, stalnega takta pesniške mere, brez pripadajočih verzov, le splošno dvigovanje, ki ni našlo nobenega začetka, sunki v praznem, zmedeni ep, brez imen, brez najbolj notranjega glasu, brez skladja pisave. Kar je bil dvajsetletnik doživel, še ni bil spomin. In spomin ni pomenilo: kar je bilo, se je vračalo; ampak: kar je bilo, je kazalo, s tem ko se je vračalo, svoje mesto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani