nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Po tistem se ne spominjam nič drugega razen ure trajajočega posedanja brez besed. Dolge ozke oči, v kotičkih upognjene kot podladje. S tega nevajenega zornega kota - drugače nismo nikoli sedeli na trati, kjer se je navadno belilo laneno platno - se je zdelo, da stoji očetova hiša sama zase, ne v vasi po imenu Vogrče, ampak v nekem neznanem, nepoimenljivem delu Zemlje, pod nekim prav tako tujim nebom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani