nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Navadno je sicer še zmeraj posedala, ampak zdaj je sedela pri štedilniku, pri zelenjavnem kotlu, pri krušni peči, pri ribezovem grmu, in oče je čepel zraven, pogosto lenobno. In tudi, kadar je delal, to ni delovalo več kot samohodstvo ali amokov tek; dogajalo se je premišljeno, kot sicer le še njegovo branje, v sozvenu z nečim, kar je bilo v moji predstavi svetloba, padajoča v hišo, svetlorjavost okenske police, tudi barva njegovih oči, ki mi šele tako postaja jasna - globoka, na ozadja znamenj spominjajoča modrina.
V svoji skoraj čudni umerjenosti so opravila očeta, za katerega je veljala vendar samo pisana vera, kasneje pridobila nekaj vraževernega: kot da bi bilo treba z vsakim posameznim preganjati materino bolezen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani