nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Razumela ga je tudi brez besede, se iz nadležne vedeževalke preobrazila v neko drugo, človeku podobno, ki ni spregledovala do dna niti gledala črno, temveč predvidevala, kar je bilo treba, in že vnaprej ustrezno ukrepala. Navadno je sicer še zmeraj posedala, ampak zdaj je sedela pri štedilniku, pri zelenjavnem kotlu, pri krušni peči, pri ribezovem grmu, in oče je čepel zraven, pogosto lenobno. In tudi, kadar je delal, to ni delovalo več kot samohodstvo ali amokov tek; dogajalo se je premišljeno, kot sicer le še njegovo branje, v sozvenu z nečim, kar je bilo v moji predstavi svetloba, padajoča v hišo, svetlorjavost okenske police, tudi barva njegovih oči, ki mi šele tako postaja jasna - globoka, na ozadja znamenj spominjajoča modrina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani