nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bezgov, ki je kot jakobova lestev poganjal veje od loka do loka, je izginjal v vrtu kot del žive meje, nad njim podobe zvezd, berljivih ravnokar še posamezno, neberljivo migotanje. Bilo je mogoče, da sem, s pomočjo sestre, ki mi je prihajala naproti, še dobro prišel čez prag; odvrnila me je kot hišno žival, in se uvrstila, kot hišna žival, v sanjski red znamenj. Toda najkasneje v veži se mi je zazdelo, da slišim v vseh prostorih nemirno očetovo ropotanje, kot splošno razglašenost, ki je tudi takoj, ne da bi me nemara treznila, ampak sorazglašala, prehajala na povratnika, tako da je ta, le še slabe volje, hotel nemudoma v kamro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani