nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Medtem ko je na gradnje proč od svoje domačije, pri katerih je sodeloval, na primer na streho cerkvenega stolpa, ob priložnosti kazal z določenim delovnim ponosom, ni temu, kar je napravil ob in v svoji hiši, naklonil nobenega pogleda; zgradil je steno, kot le mogoče skrbno, in obenem slepo buljil predse; postavil iztesano pručko proč k drugim, in pri tem ni imel v očesu nič drugega kot les za naslednjo. Nikoli si nisem mogel predstavljati, da je takrat kot mlad moški, na koncu dolgoletnega skoraj‐samo‐garanja pri hiši, po več kot dveh stoletjih prvi lastni hiši družine, šel gor k robu gozda, da bi od tam ponosno pogledal čez vas Vogrče, z bivališčem, ki ga je bil ustvaril sebi in svojim družinskim članom; ja, še likofa, s posestnikom, ki dviguje vrček mošta, si nisem mogel predstavljati.
Tako je bil predvsem oče, ki ni znal stanovati, tisti, ki mi je v zadnjih šolskih letih kvaril prihajanje domov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani