nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In partnerji so bili očetovi prijatelji, hlapci kot on, ki so kot igralci postali enakorodni, vaška gospoda, domačini, govorniki, pripovedovalci, z nikomer nad seboj. To prijateljstvo pa je živelo samo v času partije; s koncem igre se je vsak, kar tako, odmaknil od drugega, in odhajali so domov, spet posamič, zgolj kot sosedje, oddaljeni znanci, vaščani, ki so drug drugega poznali predvsem po obojestranskih slabostih in čudaštvih: babjak, skopuh, mesečnik; in oče, čeprav je še naprej prestoloval pri mizi, v eni roki kupček kart, z drugo preštevajoč denar, je svoje mesto spet izgubil. Ko so igralno luč ugasnili, je v hiši ostalo nekakšno migotanje, podobno tistemu šibkemu, neenakomernemu toku, s katerim je pred elektrifikacijo celotne dežele minielektrarna na Dravi, velika niti kot vodni mlin, oskrbovala naše kraje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani