nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pri tem si je nadel očala in nad vsako besedo brezglasno premikal ustnice, kot da vrstice ne samo bere, ampak jih študira, in iz njegove počasnosti je sčasoma prihajala tišina, ki ga je obdala in napolnila hišo. V teh bralnih urah je imel oče končno enkrat svoje mesto, ob soncu zunaj na dvoriščni klopi, drugače na stolcu brez naslonjala pri vzhodnem oknu, kjer je z otroškim raziskovalnim izrazom na obrazu raziskoval črko za črko - pri čigar podobi mi je, kot da bi še zdaj sedel skupaj z njim.
V resnici nismo takrat drug k drugemu našli niti ob obedu: očetu so hrano, kot da bi delal še zunaj, pri hribovskih kmetih ali v hudourniških jarkih, odnašali v trdno zaprti pločevinasti posodi čez v delavnico, mati se je nahranila ob kuhanju, pri štedilniku, sestra, kot se je za ‘moteno’ spodobilo, je zajemala iz kozice na stopnički ob pragu, in jaz sem jedel tam, kjer sem hodil ali stal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani