nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Pogosto je do takega trzanja privedlo že samo to, da je odsunil vrata, izstrelil svoj pogled ranjene brezupnosti proti družinskim članom in spet izginil, ali da smo začutili, kako negibno je stal v veži, kakor da tam čaka pravzaprav svojega odrešitelja, zemeljski plaz, ki naj bi ga z domačijo vred končno zasul. Oddahnili smo si, takoj ko je bil v svoji delavnici, toda tudi od tam so odmevali njegovi besni kriki, pod katerimi smo se, čeprav smo se jih v teku desetletij navadili, še zmeraj stresali; celo delovno mesto, na katerem bi se lahko vendar počutil neodvisnega in osvobojenega, očetu ni veljalo kot doma.
Celo ob nedeljah je nastopil mir, ne glede na popoldansko kvartanje, pravzaprav samo pri vrnitvi od maše, z razgrinjanjem tedensko izhajajočega slovenskega cerkvenega časopisa, edinega, kar je oče kdaj koli bral.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani