nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In iz vseh krajev skupaj je pred menoj (sestra za to ni prišlo v poštev) izumljala deželo, ki ni imela nič skupnega z dejanskim ozemljem Slovenije, ampak so jo tvorila sama imena, postaje bitk in trpljenja, ki jih je oče, ali zgroženo ali samo mimogrede, omenjal. Ta dežela, kjer so obstajali samo glavni kraji, s pravljičnimi imeni kot Lipica, Temnica, Vipava, Doberdob, Tomaj, Tabor, Kopriva, so postajali v njenih ustih dežela miru, kjer smo mi, družina, končno in trajno lahko bili tisto, kar smo bili. Takšno poveličevanje je morda še bolj kot zven besed ali družinska saga povzročalo nekaj pisem mojega brata iz njegovih jugoslovanskih let, iz medvojnega obdobja, v katerih je sin, pred iste krajevnosti, ob katerih je oče preklinjal svet kot celoto, pogosto postavljal hvalilno besedo:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani