nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Z njihovimi opisi bolezni, v jasnem sosledju raznolikih glasov, ta na vse grlo, drugi tiho, ta tožeče, drugi sproščeno, pri čemer je dajal eden vsakič znak za vstop, je postajal potujoči avtobus prizorišče, ki je zdaj pripadalo samo pripovedovalkam, in v katerega zasteklenem ohišju se je na koncu v snopič povezala svetloba vse dežele, vse telesno, bremenilno razpršujoča, navdušujoča svetloba, neke druge in vendar z avtobusom sokotaleče se pokrajine. Ženske naglavne rute so se svetlikale, in iz ročnih torbic so svetili šopki vrtnega cvetja.
Na podoben način sem na postajah vedno znova videval izstopajoče potnike, kako so hiteli v temo: te postaje so bile prav tako prizorišča, kraji nekega dogajanja, ki se je odvijalo le tako, da so ljudje v njem prihajali in odhajali in predvsem čakali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani