nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Nekega zelo svetlega dopoldneva sem sedel za nekaj ženskami, ki so se po avtobusu povprek pogovarjale o sorodnikih, h katerim je vsaka od njih pravkar nameravala v špital. Z njihovimi opisi bolezni, v jasnem sosledju raznolikih glasov, ta na vse grlo, drugi tiho, ta tožeče, drugi sproščeno, pri čemer je dajal eden vsakič znak za vstop, je postajal potujoči avtobus prizorišče, ki je zdaj pripadalo samo pripovedovalkam, in v katerega zasteklenem ohišju se je na koncu v snopič povezala svetloba vse dežele, vse telesno, bremenilno razpršujoča, navdušujoča svetloba, neke druge in vendar z avtobusom sokotaleče se pokrajine. Ženske naglavne rute so se svetlikale, in iz ročnih torbic so svetili šopki vrtnega cvetja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani