nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Njihove družabnosti, na katere so me sprva še vljudno vabili, mi niso bile samo tuje, ampak priskutne. Stoječ pred vrati dvorane za plesne tečaje in s takt preštevajočim, ukazovalnim glasom plesne učiteljice v ušesu, sem si predstavljal, da so tam notri zaprti doživljenjski, povrhu še prostovoljno, in kljuko na svojem zapestju sem začutil že kot nekakšno lisico; na neki vrtni zabavi pa sem nekoč čepel, obkoljen z živobarvnimi lampioni, z migetajočimi navetrnimi svečami, s kadečo se žerjavico, uročen s tiho glasbo in z brbotanjem vodometa, obkrožen s plešočimi in pomenkujočimi se, s sključenimi koleni v viseči mreži, poveznjeni nad mojo glavo, kot v lovski mreži, iz katere ni bilo več mogoče uiti.
Zunaj učne skupnosti nisem našel svojega mesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani