nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Bili so jo samo še trup, roka in glava, in iz preperelega obraza se ni bočilo nič razen oči in široko nasmejanih ust, oboje zaprto. Veke, ustnice in roka s kamnito kroglo so se tukaj na prostem bleščale od sonca, in celotna slika se je kot njen podzidek odmikala v svetlomigetajočo se hišno steno.
Ja, trenutek otrok v somraku, ja, trenutek pleskarja, ki dela brez prič, ja, trenutek soprisežnikov, posedajočih v soncu: toda izgubljenega kraja mi vsi ti trenutki niso mogli za stalno nadomestiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani