nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Veljati v določenem trenutku kot vzorec ali celo kot čudež, in sicer ne morda pred drugimi, ampak pred samim seboj, tega ni bilo mogoče vzdržati; zahrepenel sem, da bi izginil v protislovjih. Tako sem se, prav ko me je, po vmesnem vprašanju, dokazujočem najbrž spet enkrat moje ‘somišljenje’, zadel veliki pogled veselja, ja, ganjenosti, tako grozno spačil, samo da bi ga odvrnil od sebe, toda mladega učitelja je, to sem začutil v istem trenutku z njim, zadelo v srce. Odrevenel je, zapustil nato razred in se tisto uro ni več vrnil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani