nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Zrl jim je v oči, kot da bi pripovedoval o neki tako daljni deželi, da so ga ali nehote pozdravljali ali pogledovali proč, na primer tja h kužnemu znamenju; in kadar so se obračali za živalmi, se je to zgodilo prej iz strahu, tako zase kot tudi za njihove štirinožne prijatelje. In v meni sta se z vsakim korakom skozi mesto resnično krepila sovraštvo in gnus, dokler nisem namesto srca v prsih čutil le še vrenje in kuhanje. Proti njim sem hotel bruhati ogenj, ker so korakali, se bahali, stopicljali, se plazili in vlačili, v zaščiti vozil režali drug v drugega, ker so njihovi glasovi, v primerjavi s katerimi sta imela še pokanje veje ali strganje lesnega črva dušo, škodoželjno, jokavo, pobožnjakarsko brisali modrino z neba in zeleno z zemlje, in ker je bila vsaka beseda, ki so jo izrekli, prazno reklo, eno bolj malomarno od drugega, od ‘Ven iz prometa!’ do ‘Pesem ali kaj’.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani