nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Nisem ostal sam: nek mlad moški se je postavil poleg mene, prekrižal roke, in potem sem ga slišal samo še globoko dihati; in kasneje je prišla še ena skupina, kot se je zdelo, ljudje na sindikalnem izletu. Bolj slučajno so zavili h kapelici, se široko razkoračili pred njo ter se v razvalino in žebrajočega zazrli s povsem nerazumnim in nejevernim pogledom obenem, iz česar je nato med hojo dalje nastalo otrplo režanje, bolj kot iz posmeha iz odtujenosti in zadrege. Zdaj šele me je iztrgalo iz sanj brezčasnosti, in dobil sem jasno sliko zgodovine, vsekakor te dežele tukaj, in ne da tukaj morda ne bi hotel nobene zgodovine, ampak drugo, in en sam zanesenjak se mi je zdel kot njeno utelešenje, kot njeno ljudstvo, visoko vzravnan, budnih čutov, sijoč, zbran, nezmotljiv, nepremagljiv, otroški, upravičen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani