nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Da me je potem nekoč pozneje njegov oče opazil, kako sem pretepal njegovega sina, pridrvel, naju ločil, me vrgel ob tla in s svojimi hlevskimi coklami teptal po meni (pri tem pa mi med veliko litanijo v falzetu dajal imena, kakršnih se je moj lastni oče drugače znebil samo kot urokov zoper zemeljski plaz, strelo, točo in hišne ter poljske škodljivce), se je zgodilo na mojo srečo - edino vrsto sreče pravzaprav, za katero sem, ne samo takrat, ampak tudi še desetletje pozneje, sploh vedel.
Trpinčenje mi je razvezalo jezik, in materi sem (ja, njej) lahko povedal za sovražnika. Tista pripoved se je pričela z ukazom:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani