nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
In s tem, da je bilo vse potrebno pri roki ter obenem redkost, je kazalo lepoto izvora. In dragoceno ni bilo samo tisto, kar je bilo pri roki, ampak tudi vse, kar je bilo pred očmi, žito prav tako kot praprotna senca na kamnu - pri čemer so me v takem sanjarjenju podprli ljudje, saj so imeli, živeči že od nekdaj v pomanjkanju in ogroženi z Ničem, poleg stotih imen za koruzni storž, pšenični klas in grozd, prav tako mnoga za vse redke ptice in rože, vsa skupaj z zvenom ljubkovalnih imen (vsekakor ne ‘davilec’ ne ‘zasmehovalec’, ne ‘volčje mleko’ ali ‘jajčni bingelj’), kakor da bi se stvar sama z mnogimi oznakami oskrbovala in ohranjala. Slika plantaže, pogreznjene v kraško zemljo, zaščitene pred vsakim sovražnim napadom, varne pred atomskimi bombami, pod prostim nebom, me kot nekakšen cilj ni zapustila do danes, skupaj s tranzistorskim dudlanjem iz kamnite poljske koče kot z njeno hvalnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani