nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Že zdavnaj ni bilo nobenega ptičjega glasu več (že takoj, na robu vasi, samo še tu in tam kak čivk); še kuščarja ne ali kače. Tam je stal zablodelec, skoraj že v somraku, po poti, ki si jo je utrl skozi goščo, iznenada, na robu mogočne, kot stadion velike dolinske sklede, zgoraj okrog in okrog zapahnjene z visokim gostim pragozdnim ohlodjem, ki si ga odkril šele v trenutku, ko si se prebil skozenj. Dolina se je zdela nenavadno globoka, tudi zaradi terasastih stopnic, ki so, obrobljene s kamnitimi zidovi, členile enakomerno blaga pobočja; na vsaki stopnici drugačno zeleno, odvisno od tam nasajene vrste sadja, in najbolj močno zeleno se je svetilo spodaj z neobdelanega, praznega oboda tal, bolj čarobnega od olimpijske trave pod reflektorji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani