nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Kakor nisem pri pogledu na kamniti strešni žleb nikoli pomislil ‘srednji vek’, ampak, kot pri nobeni novogradnji, ne tukaj ne tam, ‘Zdaj!’ (rajska misel), tako nisem tudi v prisotnosti dolinskega lijaka nikoli poobčutil trenutka predčasja, ko se je tukajšnja zemlja nenadoma spustila, ampak sem videl, zanesljivo, vedno znova, kako se iz prazne sklede dviguje nekaj prihajajočega, meglica za meglico predoblika: to je bilo treba samo obdržati! Nikjer doslej nisem našel dežele, ki bi se mi, kot Kras, v vseh svojih posameznih delih (s tistimi nekaj traktorji, tovarnami in supermarketi vred) zazdela kot vzorec možne prihodnosti.
Tam sem nekega dne zašel - kot tako pogosto namenoma, iz radovednosti, iz radoželjnosti - v stepno brezpotje, prekrižano z grmičevjem in s kamenimi rebri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani