nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
K takšni hoji je spadalo tudi, da se je hodeči sam v prekinitvah, nehote, zato pa tem bolj zavestno, oziral, ne iz strahu pred preganjalcem, ampak iz čistega veselja nad popotovanjem, čim bolj brez cilja, tem bolje, z gotovostjo, da pri tem za svojim hrbtom odkriva obliko, pa naj je bila to tudi samo zareza v asfaltu. Ja, gotovost, da sem našel vrsto hoje, bil čisto hoja in postajal pri tem odkritelj, mi je Kras razločevala od tistih nekaj siceršnjih prostih pokrajin sveta, skozi katere sem prišel. Sicer se je ‘Vstani in pojdi!’ izkazalo tudi kje drugje, v izsušenih potočnih žlebovih prav tako kot na robovih velemestnih izpadnic, bleščečem dnevu enako (še bolj učinkovito) kot v najgloblji temi - toda pohoda na Kras, brez prepričanja, da si bom tam s hojo, razen globokega dihanja, pridobil novost, ni bilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani