nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Toda svojemu krščencu krstni veter ni dal imena - mar k ‘veselju’ ni sodilo ‘brezimen’? -, toda dal ga je srednjemu pasu trave na kolovozu, šumom različnih dreves (vsak se je imenoval drugače), ptičjemu peresu, ki ga je neslo preko luže, preluknjanemu kamnu, dolini koruze, dolini detelje, dolini s tremi sončnicami: stvarem v krogu. Od tistega pahljanja sem se naučil več kot od najbolj sposobnega izmed učiteljev: s tem, da mi je ostrilo čute, vse obenem, mi je v navidezno najbolj zmedenem, v divjini daleč od človeka, kazalo obliko za obliko, jasno ločeno drugo od druge, druga drugi v dopolnilo, in najbolj neuporabno stvar sem odkrival kot vrednoto ter prišel do tega, da sem stvari poimenoval skupaj. Brez kraškega vetra tudi o prej brezvetrni koroški vasi ne bi mogel pripovedovati; nobenega neprekinjenega napisa na moji steli ne bi bilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani